30.09.2020

Proračun EU se financira iz različnih virov, tudi iz deleža bruto nacionalnega dohodka držav članic. Proračunska sredstva so med drugim namenjena financiraju številnih dejavnosti, od razvoja podeželja in varstva okolja do nadzora na zunanjih mejah in uveljavljanja človekovih pravic.

Voditelji držav članic EU so 21. julija 2020 potrdili večletni finančni okvir EU in nov instrument za okrevanje, NextGenerationEU. Celoviti sveženj, vreden 1.824,3 milijarde EUR.

 

Večletni finančni okvir 

Večletni finančni okvir je dogovor o financiranju ključnih prioritet EU v sedemletnem obdobju in s tem okvir za sprejem letnih proračunov EU. Pogajanja o večletnem finančnem okviru tradicionalno veljajo za tehnično in politično ena najzahtevnejših v EU, saj njihov rezultat določa potencialno neto finančno pozicijo držav članic glede na proračun EU, poleg tega pa posredno določa smer, v katero se bo razvijala EU v naslednjem obdobju.

Novi večletni finančni okvir, vreden 1074 milijard evrov, pokriva sedem let, in sicer obdobje med letom 2021 in letom 2027. Proračun bo podpiral naložbe v digitalni in zeleni prehod.

 

Next Generation EU

Next Generation EU bo Uniji zagotovil sredstva, potrebna za reševanje izzivov, ki jih prinaša pandemija COVID-19. V skladu z dogovorom si bo Komisija na trgih lahko izposodila do 750 milijard EUR. Ta sredstva se bodo lahko uporabila za vzajemna posojila in za odhodke, porabljene v okviru programov MFF.

Razpoložljivi zneski v okviru NGEU bodo porazdeljeni med sedem programov:

• Mehanizem za okrevanje in odpornost: 672,5 milijarde EUR (posojila: 360 milijard EUR, nepovratna sredstva: 312,5 milijarde EUR)
• ReactEU: 47,5 milijarde EUR
• Obzorje Evropa: 5 milijard EUR
• InvestEU: 5,6 milijarde EUR
• Razvoj podeželja: 7,5 milijarde EUR
• Sklad za pravični prehod (JTF): 10 milijard EUR
• RescEU: 1,9 milijarde EUR

 

Kaj pa Slovenija?

Slovenija naj bi v naslednjih sedmih letih po ocenah prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in še 1,6 milijarde v okviru nepovratnih sredstev skupne kmetijske politike. Upravičena bo še do dodatnih 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil v okviru novega instrumenta za okrevanje. Za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, ki ji zaradi razvitosti pripada manj sredstev kot v preteklem finančnem obdobju, je Slovenija iztržila še 350 milijonov evrov, torej skupno za to regijo dobre pol milijarde sredstev. Skupaj ima Slovenija na voljo 10,6 milijarde evrov, od tega 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

 

 

Države članice bodo v skladno z načelom dobrega upravljanja pripravile vsebine za Partnerski sporazum in operativni program. V nadaljevanju pa je potrebno pripraviti Načrt za okrevanje in odpornost, določiti razvojne prioritete in identificirati projekte, v katere se bo usmerilo razpoložljiva sredstva. Ti načrti, ki jih bo treba uskladiti s priporočili za posamezne države, bodo prispevali k zelenemu in digitalnemu prehodu. Konkretno bodo morali spodbujati rast in zaposlovanje ter krepiti „ekonomsko in socialno odpornost" držav članic EU.

 

Osnutek Načrta za okrevanje in odpornost

Potem ko je vlada 27. avgusta 2020 obravnavala izhodišča za pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki so opredelila okvirne vsebine oziroma predvidena področja razvojnih prioritet, je 8. oktobra 2020 potrdila osnutek dokumenta, ki ga je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) 19. oktobra 2020 posredovala v neformalno usklajevanje na Evropsko komisijo (EK).

Države članice bodo lahko svoje načrte za okrevanje in odpornost v formalno potrditev posredovale šele po sprejemu Uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, kar se pričakuje v februarju 2021.

Osnutek načrt izhaja iz reform in strukturnih sprememb na petih področjih, ki jim sledijo naložbe, ki bodo reforme in strukturne spremembe podprle. Osnutek načrta za podporo reformam predvideva skupaj 334 milijonov evrov nepovratnih sredstev, projektom pa 1,705 milijarde evrov nepovratnih in 2,933 milijarde evrov povratnih sredstev.

 

Struktura po petih področjih je sledeča:

• največji delež zavzema trajnostni in zeleni prehod, in sicer 705 milijonov evrov nepovratnih in 1, 600 milijarde evrov povratnih sredstev;
• sledi podporno okolje za podjetja z 191 milijonov evrov nepovratnih in 828 milijonov evrov povratnih sredstev;
• za področje digitalizacije (Digitalna Slovenija) je predvidenih 347 milijonov evrov nepovratnih in 205 milijonov evrov povratnih sredstev;
• področju izobraževanja (na znanju temelječa družba) namenjamo 322 milijonov evrov nepovratnih in 105 milijonov evrov povratnih sredstev,
• turizmu in kulturi pa 140 milijonov evrov nepovratnih in 200 milijonov evrov povratnih sredstev.

 

 

Neformalno usklajevanje vsebin RRF z Evropsko komisijo že poteka. Osnutek načrta bo v prihodnjih mesecih predmet usklajevanj, v formalno potrditev pa bo na Evropsko komisijo posredovan do 20.decembra letos.

 

Vir: SVRK